ponedeljek, 14. maj 2018

Prvomajso plezanje v Meteori

Najtežja odločitev je bila, ali gremo s trajektom ali z avtom. Po dolžini in ceni je bolj optimalna z avtom. Odločili smo se, da si pot kar se da olajšamo in jo spremenimo v dogodivščino. Zjutraj smo starali proti Zagrebu, kjer smo šli na odlično kosilo in krajši sprehod. Nadaljevali smo do Beograda, kjer smo se v večernem utripu mesta, sprehodili po ulicah. Zvečer smo se vozili še par ur in prespali malo pred Vranjem. Zjutraj smo se peljali še 3 ure in prispeli v Prilep. V bistvu je to četrto največje mesto v Makedoniji, vendar zelo ne turistično. Cene so zelo prijazne uporabniku, ljudje prijazni (čeprav nevajeni turistov).


Testirali smo lokalne specialitete.

Nad mestom pa pravi mali skalni raj. Po gričkih z mehko travico so posejani balvani.

Pogled na mesto Prilep.

Glavna zvezda pa je bila seveda želva.
Prespali smo pri jezeru. V Prilepu smo ostali dva dni. Plezali sicer nismo, saj je bil ta del dopusta rezerviran za uživanje, počivanje in navajanje na nedelo.


 
Zbudili smo se v sončno jutro s prečudovitim razgledom.
Naslednji dan zjutraj smo se odločili, da gremo do Meteore (še 3 h). Meteora nikoli ne razočara. Zares je nekaj posebnega. Z Matejem sva bila tam že pred 12 leti in že takrat me je popolnima očarala. Poleg starih klasik, pa pridno opremljajo tudi nove smeri.

.





Namestili smo se v campu, skupaj še s Prinčiči. Prvi dan sva se ogrela v Ostkante, ki je bila tik pred nosom. Na t.i. "f'fke" in krompirje se hitro navadiš. Presenetljivo malo se jih maje (ali pa sem jaz imela srečo).




Naslednji dan sva bila midva dopoldne na vrsti za varstvo vseh petih malih zverinic. In smo šli vsi malo poplezat.

vseh pet malih zverinic


Popoldne sva se podala lovit sanje v Treumpfelierja (mene sicer bolj asociira na trauma pfeilerja :)). Smer je lepa, stara klasika, je pa temu primerno tudi opramlejna. Svedre srečaš na vsakih 7 m.




Sledil je dan D za našo Živo. S sabo sva jo vzela v njeno prvo dolgo smer. Meteora je za otroke super. Povsod imajo kaj za prijeti in kje za stati, dolgih gibov ni. 





Živa je prava mala veverica in je zares uživala.




Vreme je bilo odlično, ravno prav oblačno, da ni bilo prevroče in ravno prav jasno, da ni deževalo. Dopoldne smo šli s četico na pohod, najprej na, nato pa še okrog enega od stolpov.





 S kampa smo vsak dan gledala linijo, ki je mamljivo vabila. Popoldne je minilo hitro in sladko v smeri Sudostwand.



Za zadnji dan (pred dežjem) pa sva se podala v Ypsilothero. Po besedah poznavalca sva plezala Missing link (do novega vodnička se nisva še dokopala).



Andej in Jasna pa sta otroke peljala na ogled samostanov in sladoled.


Potem je prišel dež in mi smo se počasi odpravili domov.



petek, 15. julij 2016

Grčija Lefkada

Dobrih 10 dni smo uživali in se potepali po Lefkadi. Raziskovali smo prečudovite plaže, se gurmansko razvajali in športno udejstvovali. Veliko smo plavali, Matej je se je trudil s kitanjem, letela sva in si otok ogledala tudi s ptičje perspektive.

Namestili smo se v čudovitem kampu Episkopos pod starimi oljkami. Krošnje dreves skozi ves ščitijo pred močnim soncem. Poleg sence, je v kampu tudi mini bar, kjer strežejo odlično kavo. Zraven je še bazen, kjer se otroci lahko kopajo, ko ti srkaš svojo kavico.





Kathisma beach

Po enem dnevu počitka in aklimatizacije, smo se odločili za obisk prve čudovite plaže. Kljub številnim drugim, nam je bila ta najbolj všeč. Lahko se lahko malo odmakeneš od gruče ljudi, nudi malo sence in je tudi raj za padalce. Če se ti da sprehoditi 500 m, si lahko popolnoma sam.




Prazne steklenice so lahko zelo praktične.

Brez padala že nekaj časa ne greva nikamor. In prijetno presenečene, plaža je bila pristajališče za tandeme. Matej je hitro našel nekoga, ki ga je peljal na vzletišče. Sem smo se še parkrat vrnili, ker sicer ni veliko drugih možnosti za jadralno padalo.


 Vzletišče je takoj za eno zelo dobro obiskano restavracijo in z malo sreče te kaj hitro lahko zanese na teraso med krožnike. Dobro ga je tstirati zvečer ali zjutraj, ker je prostora zelo malo, čez dan pa je veter zelo močan.



Pogledat sva šla še eno lokacijo, ki slovi po grebenskem jadranju. Kmalu sva ugotovila, da je v veliki večini primerov potrebno imeti motorno padalo. Matej je sicer poskušal kar nekaj časa, vendar ne preveč uspešno. Je pa morje res bogato z ribami. Če si nadeneš masko, lahko uživaš v pogledu na jate brancinov in urad ter številnih drugih rib


Plaža

Naslednji  dan smo po naključju našli tole plažo, za katero še danes ne vem kako se imenuje. Nahaja se med Karhismo in Milos beach. Tu se da kampirati na črno. Na improviziranih terasah, kjer teren bolj ali manj visi, je povsod ogromno šotorov in povsod je senca pod borovci, je pa priporočljivo imeti majhen šotor. Mi smo uživali na plaži in valovih.





Mesto Lefkada

Zvečer smo se radi malo sprehodili po mestu, preizkusili kakšen gyros in sladoled, ter pogledali sončni zahod. Mesto je zvežer zelo živo,  najde pa se zabava za mlade, družine in starejše.






Ob morju je res zelo veliko rakovic, domačini jih pobirajo v velike vreče. Naš Jaka je seveda ujel svojo.

Jakov ulov :)

Plaža Egremini - 347 stopnic

Čas je bil za obisk ene od najlepših plaž. Vstali smo zgodaj, saj smo vedeli, da nas čaka veliko stopnic. Zjutraj prideš na skoraj popolnoma prazno plažo, ki je zaradi 150 m klifa nad njo še v senci. Zdelo se nam je idilično. 





Počasi se plaža napolni do zadnjega kotička, senco zamenja močno sonce in čar počasi zbledi. Za vrnitev po stopnicah je bilo že prepozno, tako smo malo v vodi, malo v zavetju svojega šotorčka čakali na primerno temperaturo za vzpon nazaj po stopnicah.

Živa se je naučila plavati :)





Po napornem dnevu smo si vsekakor zaslužili odlično večerjo. Ko se voziš po otoku, si lahko ob cesti kupiš res odlično olivno olje in med. Nas je prepričal timijanov in pomarančni.


sončni zahod

Lefkada, raj za kiterje

Lefkada ni bila povsem naključna izbira. V najini omari že nekaj let sameva kite oprema. Pristala je v avtu in seveda smo si mogli pogledati to čudo še v praksi. Izbrali smo plažo, ki je namenjena prav za začetnike. Ponuja dovolj prostora, da se lahko posvečaš zgolj sebi in svoji opremi in se ti ni potrebno obremenjevati še z ostalimi, veter pa ves čas enakomerno piha.



Matej pripravlja opremo

Matej preizkuša kako se oprema odziva :)


Živa tudi trenira :)


Naslednji dan smo mi uživali v mirnem zalivu, Matej je šel kajtati.







Uspelo mu je :)



Na koncu smo si šli pogledat še slavni Milos beach - raj za kiterje.



Porto Katsiki

Še ena prečudovita plaža s številnimi stopnicami. Voda tukaj je zares smaragdne barve.






Vsega lepega je enkrat konec.